Delovno pravne pogodbe

 Slednje vsebuje 4. člen ZDR-1, ki opredeljuje delovno razmerje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po delodajalčevih navodilih in nadzorom. Vsi ti elementi delovnega razmerja morajo biti podani kumulativno, da lahko govorimo o obstoju delovnega razmerja. Takrat dela ni dopustno opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, ampak se lahko delo opravlja zgolj na podlagi delovnega prava. Pravice, ki jih zagotavlja ZDR-1, so namreč zagotovljene le osebam, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Za delovno razmerje tudi velja, da je delavec v podrejenem položaju do delodajalca, da njemu odgovarja in za delo uporablja njegova sredstva, kar ni značilno za pogodbe civilnega prava.

Pogodbe se sklepajo v pisni obliki, kadar ni sklenjena v pisni obliki, to ne vpliva na njeno veljavnost. Če pride do spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, se namreč domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Prav tako ni pomembno poimenovanje pogodbe, temveč le njena vsebina.

V praksi pa pogosto prihaja do sklepanja civilnih pogodb, kjer gre za prikrita delovna razmerja, z namenom izogibanja plačilu prispevkov in davkov. Posledično se zmanjšajo koristi delavca, kot so zaščita delavca, njegova socialna varnost, ipd., katere so v največji meri zagotovljene v okviru delovnega prava. V primeru prikritega delovnega razmerja ima delavec vselej možnost, da na pristojnem delovnem sodišču zahteva sodno varstvo, ob tem mora dokazati obstoj elementov delovnega razmerja.

ZDR-1 ureja več vrst pogodb o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je pogodba, s katero se sklene delovno razmerje med delavcem in delodajalcem ter kjer se uredijo pravice in obveznosti med njima. S pogodbo o zaposlitvi lahko stranke določijo tudi pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ZDR-1.

Najpogostejša je pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Zakon pozna tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas, katera predstavlja izjemo od pravila, da se pogodbe sklepajo za nedoločen čas in se lahko sklene le, ko to narekujejo potrebe delovnega procesa. Ko čas trajanja zaposlitve v pogodbi ni določen, se šteje, da je pogodba sklenjena za nedoločen čas.

Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene tudi za krajši delovni čas. V tem primeru ima delavec enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, uveljavlja pa jih sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, kjer zakon določa drugače in jih uresničuje v celoti.

Pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del lahko sklene brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela. Ta sklene pogodbo o zaposlitvi z izvajalcem javnih del, pri tem je potrebno upoštevati posebnosti, ki so določene z Zakonom o urejanju trga dela (ZUTD).

Naslednja je pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu, kjer delavec delo opravlja izven delovnih prostorov delodajalca, na svojem domu ali v prostorih po lastni izbiri.

Kot zadnjo ZDR-1 določa pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci. V primeru sklepanja pogodb o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi zakon dovoljuje, da se drugače uredijo nekatere pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki jih našteva 73. člen ZDR-1. V primeru vodilnega delavca pa se lahko drugače dogovori le glede delovnega časa.