Podjemna pogodba

Kaj je podjemna pogodba in kdaj jo sklenemo?

Davki in prispevki pri podjemni pogodbi Povračilo stroškov pri podjemni pogodbi. S podjemno pogodbo (pogodba o delu) se podjemnik zaveže opraviti določeno delo – recimo popravilo kakšne stvari ali kakšno telesno ali intelektualno delo. Podjemnik upraviči plačilo z rezultatom.

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi

Iz pogodbe za podjemnika izhaja obveznost rezultata. Če posel ni bil opravljen ali stvar izdelana, podjemnik ni upravičen do plačila. V tem se podjemna pogodba razlikuje od pogodbe o zaposlitvi, kjer delavec za rezultat ne odgovarja s svojo plačo. Delo mora podjemnik izvršiti v času, določenem v pogodbi oziroma v času, ki je razumno potreben za take posle.

Ali podjemnik lahko preda delo podizvajalcu?

Obveznosti podjemnika niso strogo osebne, posel lahko zanj opravi tudi druga oseba, če ni dogovorjeno drugače oziroma iz drugih razlogov podjemnikova obveznost ni strogo osebna. Pomembno je poudariti, da tudi, če podjemnik naroči opravo posla podizvajalcu, ostaja odgovoren naročniku še naprej le podjemnik, saj odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu izvrševale delo enako, kot da bi delo opravil sam.

Na drugi strani je glavna obveznost naročnika, da podjemniku da plačilo za dogovorjeno delo ter da delo tudi prevzame.

Podjemnik si delo organizira sam, kar pomeni, da si sam priskrbi orodje in stroje, ki jih potrebuje za delo. Za razmejitev od ostalih pogodb je pomembno kdo priskrbi material. OZ namreč v 620. členu določa, da v primeru, ko se ena stranka zavezuje izdelati premično stvar iz svojega materiala, se to v dvomu šteje za prodajno pogodbo. Pogodba pa ostane podjemna pogodba, če se je naročnik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari ter takrat, ko sta pogodbenika imela v mislih predvsem podjemnikovo delo.

Podjemne pogodbe nikar ne sklepajte z elementi delovnega razmerja

Podjemna pogodba je pogodba civilnega prava, zato se ne sme skleniti, ko obstajajo elementi delovnega razmerja. To je takrat, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in zanj za plačilo, osebno in kontinuirano opravlja delo po njegovih navodilih in nadzorom. V tem primeru je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. V praksi pogosto ni tako, saj je sklenitev podjemne pogodbe ugodnejša za naročnika. Zato delodajalci večkrat sklepajo podjemne pogodbe in z njimi poskušajo prikriti obstoj dejanskega delovnega razmerja. 

Naročnik ima vse dokler naročeni posel ni končan, možnost odstopa od pogodbe. Podjemniku pa mora izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik zaradi odstopa ni imel kot tudi za tisto, kar je zaslužil kje drugje oziroma kar namenoma ni hotel zaslužiti.

Kdaj bi lahko šlo za delovno razmerje in ne podjemno pogodbo

Sodna praksa je dodala še nekatere dodatne kriterije za presojo, ali gre za delovno razmerje ali ne. Za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu. 

IZDELAJ SVOJO PODJEMNO POGODBO