Vrste oporok

V Sloveniji je oporoko mogoče sestaviti na več načinov.

Sodna oporoka

Sodna oporoka se napravi v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Oporočitelj tam ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.

Notarska oporoka

Notarska oporoka se lahko sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva načina: Oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja (podobno kot pri sodni oporoki). Oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev. Lastoročna oporoka

Lastnoročna oporoka

Lastnoročna oporoka je veljavna če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.

Pisno oproko pred pričami sestavi oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, vendar se mora podpis zgoditi v prisotnosti dveh prič, hkrati pa mora pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta na oporoko. 

Ustna oporoka

V primeru, ko zaradi izrednih razmer zapustnik ne more narediti pisne oporoke, lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama. 30 dni od prenehanja izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati. 

Veljavnost oporoke

Če je zapustnik napisal oporoko, potem se deduje na podlagi oporoke, ob predpostavki, da je veljavna. V nasprotnem primeru pride do dedovanja na podlagi zakona. 

Oporoko lahko napravi vsak, ki ima sposobnost za razsojanje in je dopolnil vsaj petnajst let starosti, v nasprotnem primeru pa je oporoka neveljavna. Neveljavna je oporoka tudi, če njena vsebina ne odraža zapustnikove volje, ker je bila napravljena zaradi grožnje ali sile, oziroma zaradi zvijače ali zato, ker je bil oporočitelj v zmoti, ter če ni bila napravljena v nobeni od oblik, določenih z zakonom. Tudi v primeru, ko so njena določila nemogoča, nedoločljiva, ali pa je njena vsebina v nasprotju z veljavnimi predpisi in moralnimi načeli, je oporoka neveljavna.

Če oseba kasneje (torej po sestavitvi oporoke) postane nerazsodna, to ne vpliva na veljavnost oporoke. Takšna oporoka ostane v veljavi, saj je za veljavnost oporoke pomembno le to, da je oseba razsodna v trenutku, ko sestavi oporoko. Ker je oporoka enostranski pravni posel, oporočitelja ne zavezuje dokončno oziroma jo lahko kadarkoli spremeni, dopolni, prekliče. 

Oporoka je enostranska izjava volje posameznika

Oporoka je strogo osebno dejanje, zato jo lahko napiše le oporočitelj. Je enostranska in preklicna izjava volje, zato ni potrebno, da se z njeno vsebino strinjajo druge osebe. Oporočitelj jo lahko kadarkoli prekliče. Z oporoko oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. ZD pozna več oblik, v katerih je oporoka lahko napisana, navedene so v 63. do 74. členu ZD. 

Razveljavitev oporoke

Razveljavitev oporoke lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes. Za to ima na voljo subjektivni rok enega leta od dneva, ko je izvedel za vzrok neveljavnosti. Omejen je še z objektivnim rokom desetih let od razglasitve oporoke, kar pomeni, da po preteku desetih let od razglasitve oporoke, ni več možno zahtevati razveljavitve. 

Oporočno dedovanje

Glede dedičev ni omejitev, oporočitelj lahko za dediča postavi kogarkoli želi. Osebe, za katere je zapustnik v oporoki določil, da dedujejo, imenujemo oporočni dediči. Načeloma gre pri oporočnem dedovanju za dedovanje, kjer je razdelitev premoženja drugačna kot bi bila pri zakonitem dedovanju, lahko so določeni tudi dediči, ki sicer niso zakoniti dediči. 

Nujni dediči

Zapustnik pri razpolaganju s svojim premoženjem ni popolnoma svoboden. Upoštevati mora nujne dediče, katerim pripadajo nujni deleži, ki so določeni z zakonom in jih zapustnik ne more samovoljno zmanjšati. 

Nujni dediči so zapustnikovi potomci, posvojenci, zakonec in starši. Lahko so to tudi zapustnikovi stari starši, bratje in sestre, vendar le v primeru, ko so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za življenje. 

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu (drugi odstavek 62. člena ZD).

S preostalim delom zapuščine, ki se imenuje razpoložljivi del zapuščine, lahko oporočitelj razpolaga po lastni volji.

Nujnim dedičem se lahko tudi onemogoči dedovanje nujnega deleža, če obstaja eden izmed vzrokov za razdedinjenje, ki jih določa 42. člen ZD. Nujni delež se lahko odvzame tudi v korist potomcev, če je oseba, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžena ali zapravljivec, kot to določa ZD v 45. členu. Poleg tega ZD v 126. členu določa tudi primere, ko dedič ne more dedovati zaradi dedne nevrednosti.

Zakon o dedovanju (ZD) določa dve vrsti dedovanja: oporočno in zakonito. Zapustno dedovanje je, kadar je pokojnik napravil oporoko, ki je veljavna in pravno zavezujoča. Če je bila oporoka sestavljena, je treba po zapustnikovi smrti upoštevati njegove želje, kot so navedene v dokumentu.

Oporoka je pomemben dokument, saj opisuje želje oporočitelja glede tega, kdo naj prejme določen del njegovega premoženja po njegovi smrti. Brez veljavne in pravno zavezujoče oporoke se dedovanje določi na podlagi zakonov o dedovanju po zakonu, ki morda ne odraža želja pokojnika. Zato je bistveno, da vsakdo, ki želi sestaviti oporoko, to stori v skladu z zakonom o dedovanju.

Zakon o dedovanju določa pravne zahteve za učinkovito oporoko, kot sta starost oporočitelja (ki mora biti star vsaj 15 let) in njegova pravna sposobnost za razsojanje. Poleg tega mora oporoko sestaviti oporočitelj, in sicer enostransko in preklicno, vsebovati pa mora jasna navodila glede razpolaganja z njegovim premoženjem po njegovi smrti. DZ pozna tudi več oblik, v katerih se lahko oporoka sestavi - te so določene v členih od 63 do 74 DZ.

Volja oporočitelja mora biti jasna

Poleg tega je oporoka neveljavna, če ne odraža natančno oporočiteljeve volje ali če je bila sestavljena pod kakršno koli prisilo ali grožnjo; če je bila sestavljena s prevaro ali goljufijo; ali če ni bila sestavljena v eni od oblik, ki jih določa zakon (tudi če so njeni pogoji nemogoči, nedoločni ali če je njena vsebina v nasprotju z veljavnimi pravili in moralnimi načeli). V takih primerih lahko samo oseba, ki ima pravni interes, zahteva razveljavitev v enem letu od trenutka, ko je izvedela za razlog za ničnost. Vendar je ta rok dodatno omejen z objektivnim rokom desetih let od trenutka, ko je bila oporoka razglašena.

Oporočitelj ima pri sestavi oporoke popolno svobodo

Oporočitelj ima pri sestavi oporoke popolno svobodo, da za dediča imenuje kogar želi, vendar mora upoštevati nekatere nujne dediče, ki so upravičeni do določenih deležev, določenih z zakonom. Ti nujni dediči so potomci, posvojenci, zakonec in starši; stari starši, bratje in sestre pa lahko prav tako zahtevajo nujne deleže, vendar le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje. Preostanek zapuščine, znan kot "razpolagalni del", se lahko nato prenese na kogar koli, ki ga oporočitelj izbere.