Darilna pogodba

Darilno pogodbo sklepajmo samo z osebo, ki ji želimo nekaj podariti ali želi nekaj prejeti od nas

Darilno pogodbo običajno sklenemo z osebo, ki ji želimo nekaj podariti ali pa oseba želi nekaj podariti nam. Darilna pogodba, je pogodba s katero se darovalec zaveže na obdarjencu, neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico.

Darilna pogodba je dokument, v katerem so opisani pogoji darila, ki ga ena stranka (darovalec) prenese na drugo (obdarjenec). Dokument določa tudi lastništvo zadevnega predmeta in podrobno opisuje vsa določila, povezana z njegovim prenosom. Pomembno je, da obe strani pred podpisom pogodbe v celoti razumeta vse pogoje, navedene v pogodbi.

Darilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik (OZ) in jo definira kot pogodbo, kjer se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico, oziroma na drug način obogatiti obdarjenca v breme svojega premoženja, obdarjenec pa izjavi, da se strinja. 

Predmet darilne pogodbe je lahko tako nepremičnina kot premičnina. V primeru, ko darovalec podarjene stvari ne prenese na obdarjenca takoj in na način, da lahko ta z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Pisna oblika je obvezna tudi pri darilih večje vrednosti. Poleg tega je obvezna tudi vedno, ko gre za obdarovanje med zakoncema, tedaj je potreben tudi notarski zapis pogodbe.

Družinski zakonik določa, da mora biti pogodba glede premoženjskih pravic in obveznosti med zakoncema, torej tudi darilna pogodba, razen če ne gre za običajna manjša darila, npr. malenkosti za rojstni dan ipd., sklenjena v obliki notarskega zapisa. Običajno se lastninska pravica med zakoncema prenaša na podlagi strožje obličnih pravil.

Darilna pogodba je primerna za predmete večjih vrednosti

Darilno pogodbo lahko uporabite, kadar drugi osebi ali organizaciji podarjate nekaj vrednega - denar, nepremičnine, nakit ali drugo premoženje. Ta vrsta dokumenta je še posebej uporabna pri prenosu dragih predmetov ali velikih vsot denarja, saj služi kot dodatna stopnja varnosti za obe vpleteni strani. Prav tako pomaga odpraviti morebitne nejasnosti glede tega, kdo je lastnik česa, kar lahko prihrani čas in denar, če pride do sporov.

Darilna pogodba za nepremičnino

V kolikor gre za darilno pogodbo za nepremičnine, moramo pridobiti potrdilo o namenski rabi. To se pridobi na občini, v kateri se nahaja nepremičnina. V kolikor gre le za posamezni del objekta v etažni lastnini, to ni potrebno. Darilna pogodba mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, katero se sicer lahko nahaja tudi v podpis darovalca. 

Dediščine in darila

Ob sklepanju darilne pogodbe bodite pozorni na omejitve. Npr.: če starši podarijo enemu izmed več otrok vse svoje premoženje, bo drugi otrok ob njihovi smrti lahko zahteval nujni delež. Nujni delež namreč znaša polovico premoženja. Darila se praviloma vštevajo v dedni delež.

Tudi dediči darovalca lahko v primeru smrti darovalca zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe, če je bilo z njo poseženo v njihove nujne dedne deleže. Institut nujnega deleža namreč omejuje zapustnikovo svobodo pri razpolaganju s premoženjem tudi, če je bilo to dano še za časa njegovega življenja. V primeru, ko je bilo darilo dano osebi, ki ni dedič, je darilo potrebno vrniti le, če je bilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja.

Prednosti uporabe darilne pogodbe

Darilne pogodbe so koristne, ker zagotavljajo jasen dokaz, da je bilo nekaj podarjeno in ne prodano ali oddano v zameno za blago ali opravljene storitve. To je lahko izredno koristno, če se kasneje pojavijo vprašanja o tem, ali je bila stvar podarjena prostovoljno ali ne. Prav tako pomagajo zaščititi obe vpleteni strani, saj določajo lastništvo nad podarjenim v času, ko je bilo podarjeno, tako da pozneje ne bo sporov o tem, kdo je lastnik česa.

Plačilo davka

Plačilo davka je običajno zaključni del prenosa darila na obdarjenca. Po podpisu pogodbe pristojni finančni urad pripravi odmero davka na dediščine in darila, kot to določa Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Kadar gre za darilo v prvem dednem redu, je darilo oproščeno davka. To velja tudi za premičnine večje vrednosti. 

V primeru nepremičnin se odmeri tudi davek na kapitalski dobiček, s katerim se obdavči razlika med vrednostjo nepremičnine ob pridobitvi in ob odtujitvi. Zatem je potrebno overiti podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu. Če je predmet darilne pogodbe kmetijsko zemljišče ali gozdno zemljišče, je potrebno, da darilno pogodbo pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu odobri upravna enota.

Bistvenega pomena je vpis v zemljiško knjigo, ki se zahteva za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom. Vpis v zemljiško knjigo lahko opravimo po plačilu davka. V nasprotnem primeru obstaja večja nevarnost za prevare, težje bo najti potencialnega kupca in dokazati lastništvo.

V primeru premičnin, kot je npr. avtomobil, je potrebno opraviti prepis lastništva avtomobila na pristojni upravni enoti ali pri servisu, ki opravlja tehnične preglede vozil, pogodbe pa pred prepisom ni potrebno overiti.

Preklic darilne pogodbe

Darilnih pogodb ne gre enačiti z ostalimi pogodbami pri prenosu lastninske pravice. Darilna pogodba se lahko prekliče - preklic darilne pogodbe. OZ določa primere, ko je možno darilno pogodbo preklicati in darilo vrniti. To so preklic darila zaradi stiske, kadar je ogroženo njegovo (darovalčevo) preživljanje, preklic zaradi hude nehvaležnosti in preklic zaradi pozneje rojenih otrok. Vračilo darila je možno zahtevati tudi v nekaterih drugih primerih, ko so darovalca k sklenitvi darilne pogodbe vodili posebni nagibi, ki so kasneje odpadli (npr. ob razvezi zakonske zveze).

DARILNA POGODBA ZA PARCELO, DARILNA POGODBA ZA AVTOMOBIL, DARILNA POGODBA ZA STANOVANJE