Razveza med partnerjema - ločitev

Vedno, ko imata zakonca mladoletne otroke, morata najprej na pristojni Center za socialno delo, kjer opravita predhodno svetovanje, ki se ga morata udeležiti osebno brez pooblaščencev, zapisnik o predhodnem svetovanju pa je potrebno obvezno predložiti predlogu za razvezo. Predhodno svetovanje ni obvezno, če zakonca nimata skupnih otrok nad katerimi izvršujeta starševsko skrb, če je eden od zakoncev nerazsoden, če ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan in če eden ali oba zakonca živita v tujini. 

DZ ureja tri načine razveze: sporazumno razvezo pred sodiščem (96. člen DZ), sporazumno razvezo pred notarjem (97. člen DZ) in razvezo s tožbo (98. člen DZ). 

Sporazumna razveza zakonske zveze pred sodiščem

V primeru, ko imata zakonca skupne mladoletne otroke nad katerimi izvršujeta starševsko skrb, se lahko odločita za sporazumno razvezo pred sodiščem. Preden vložita predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, se morata zakonca sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši, predložiti morata v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo ostane oziroma postane najemnik stanovanja ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Sporazumno razvezo zakonske zveze lahko opravite pri notarju

To je novost, ki jo prinaša DZ, v primeru, ko zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok nad katerimi izvršujeta starševsko skrb in se želita sporazumno razvezati. Zakonca se morata predhodno sporazumeti o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo ostane oziroma postane najemnik stanovanja ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa.

Razveza zakonske zveze s tožbo

Tretji način razveze je razveza zakonske zveze zaradi nevzdržnosti, ki je možna, če se želi ločiti le eden izmed zakoncev oziroma, če se zakonca ne moreta sporazumeti o bistvenih vprašanjih. V tem primeru sme vsak zakonec zahtevati razvezo, pri tem ni pomembno kateri zakonec je kriv za nevzdržnost. Sodišče, ki odloča o razvezi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši, ne odloči pa o skupnem premoženju zakoncev, kar se opravi v ločenem postopku. 

Ko bo tožba na razvezo zakonske zveze vložena pri pristojnemu Okrožnemu sodišču (družinskemu sodišču), bo sodišče posredovalo tožbo pristojnemu Centru za socialno delo. Center za socialno delo stranki v postopku povabi in z njima opravi svetovalni razgovor. Na Centru za socialno delo lahko zakonca tudi skleneta okvirni dogovor o vzgoji in varstvu (skrbništvu), stikih in preživnini, kar center posreduje družinskemu sodišču. Družinsko Sodišče v vmesnem času vroči tožbo tudi nasprotni stranki v odgovor.

Razdelitev skupnega premoženja

V primeru, ko se zakonca ne sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in tudi nista že predhodno sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij za primer razveze, takrat zakonit premoženjski režim opredeljuje, kaj spada v skupno in kaj v posebno premoženje vsakega zakonca. 

Skupno premoženje pripada zakoncema skupaj, vanj spada vse kar sta pridobila z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali življenjske skupnosti ter tisto premoženje, ki je pridobljeno s pomočjo skupnega premoženja. Šteje se, da sta deleža obeh zakoncev enaka, zakonca pa imata možnost dokazati, da sta k skupnemu premoženju prispevala v drugačnem razmerju. Ob tem se ne upošteva neznatna razlika. V primeru spora, sodišče pri odločitvi upošteva več dejavnikov in ne le dohodke. 

Posebno premoženje pa je tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze ter stvari manjše vrednosti, ki služijo za izključno njegovo osebno rabo, ne glede na izvor ali način pridobitve in ni predmet delitve.