Odpoved najema stanovanja
Lastniki stanovanj ter najemniki imajo različne razloge zaradi katerih včasih želijo, da sedanji najemnik ne bi več prebival v stanovanju. Najemno pogodbo lahko prekineta obe stranki, vendar iz različnih razlogov.
Odpoved najemne pogodbe s
strani najemodajalca
Najemno pogodbo lahko prekineta
obe stranki. Lastnik stanovanja lahko odpove najemno pogodbo iz krivdnih
razlogov, ki so našteti v 103. členu Stanovanjskega zakona, ali pa iz drugih
razlogov, ki so predvideni v najemni pogodbi. V primeru, da najemodajalec
odpove pogodbo iz drugih razlogov, mora najemniku zagotoviti drugo primerno
stanovanje. Odpovedna doba ne sme biti krajša od 90 dni. Če najemnik ne
izprazni stanovanja v roku, lahko lastnik sproži tožbo za izpraznitev
stanovanja na sodišču. Po spremembah zakonodaje, ko sodišče odloči, da mora
najemnik izprazniti stanovanje, se odpovedni rok skrajša in znaša od 30 do 60
dni.
Odpoved najemne pogodbe s
strani najemnika
Najemnik ima pravico odpovedati
najemno pogodbo kadarkoli, brez navajanja razlogov, vendar mora o tem obvestiti
lastnika v pisni obliki. Predčasna odpoved najemne pogodbe, bodisi za določen
bodisi za nedoločen čas, je možna z odpovednim rokom 90 dni, če stranki nista
dogovorili drugače.
V primeru smrti najemnika je
lastnik dolžan skleniti novo najemno pogodbo z zakoncem, zunajzakonskim
partnerjem ali enim od ožjih družinskih članov, če je ta v času smrti najemnika
dejansko prebival v stanovanju, imel prijavljeno stalno prebivališče in je bil
naveden v najemni pogodbi. Po razvezi zakonske zveze pa se prejšnja zakonca
lahko sporazumeta, da eden izmed njiju ostane najemnik, drugi pa se izseli.
Sprememba lastnika stanovanja ne
vpliva na obstoječe najemne pogodbe, saj vsak nov lastnik vstopi v pravni
položaj prejšnjega najemodajalca.
Odpoved najemne pogodbe –
Stanovanjski zakon
Pri najemnem razmerju, katerega
predmet je stanovanje, tako Stanovanjski zakon kot Obligacijski zakonik ter
sodna praksa ne omogočajo, da bi najemno razmerje za določen čas prešlo v
najemno razmerje za nedoločen čas zgolj na podlagi ustnega dogovora, še manj pa
na osnovi molčečnih dogovorov. Prav tako ne pride v poštev uporaba 615. člena
Obligacijskega zakonika, ki govori o molče obnovljenem zakupu, saj Stanovanjski
zakon velja kot specialni zakon v razmerju do Obligacijskega zakonika. Če
oseba, ki ni podaljšala najemne pogodbe za določen čas, še naprej uporablja
stanovanje, to počne nezakonito.
Molče obnovljen zakup oz.
najem – Obligacijski zakonik
Po 615. členu Obligacijskega
zakonika pa najemno razmerje za določen čas preide v najemno razmerje za
nedoločen čas, kadar najemnik po izteku pogodbe še naprej uporablja stanovanje
in redno plačuje najemnino ter druge stroške, lastnik pa temu ne nasprotuje. V
tem primeru se šteje, da je najemnina prešla v najemno razmerje za nedoločen
čas, kar pomeni, da gre za molče obnovljen zakup.