Pismo o nameri

Pismo o nameri še ne zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe, s tem pismom pa lahko stranki določita nekatere sestavine glavne pogodbe ter morebitne roke, v katerih bi želeli pogodbo skleniti. 

Pismo o nameri je sporazum med dvema strankama, ki opisuje osnovne pogoje prihajajočega posla ali transakcije, ne da bi dejansko vzpostavil pogodbeno razmerje. Ni pravno zavezujoče, vendar izraža namero strank, da v prihodnosti skleneta takšen sporazum. Služi tudi kot dokaz, da se o določenih točkah strinjata, kar je lahko koristno, če kasneje pride do sporov.

Namen pisma o nameri je, da bi se stranki laho pred glavno pogodbo oz. dogovorom, torej v fazi pogajanj dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih.

Pismo o nameri in zamenjava z zavezujočimi dogovori

Pogosto lahko pismo o nameri izraža drugačno voljo od tiste s katerim namenom je bilo dano. Lahko se ga po vsebini razume kot ponudbo ali celo predpogodbo, saj v nekaterih primerih izraža soglasje volj, kar pomeni, da sta stranki že sklenili pogodbo.

Posamezno pismo o nameri ima lahko pravno naravo ponudbe ali celo izraža soglasje volj in zato pomeni sklenjeno pogodbo. Ker v slovenskem pravu velja pravilo, da se listine presoja po vsebini in ne po naslovu, je zelo pomembno, da je pismo o nameri pravilno urejeno in da vsebinsko nakazuje izrecno namero o tem kar želi stranka doseči.

Pismo o nameri ni enako predpogodba, čeprav v nekaterih primerih lahko pismo o nameri predstavlja tudi predpogodbo

Obligacijski zakonik (OZ) natančno definira predpogodbo v 33. členu.

(1)Predpogodba je takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba.

(2)Predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe.

(3)Predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.

(4)Na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, ki noče skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji določi.

(5)Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka določenega za njeno sklenitev, če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena.

(6)Predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne.

Pismo o nameri in predpogodba sta dva različna dokumenta, ki sta pomembna v pogodbenem pravu. Oba dokumenta imata različne namene in se lahko uporabljata za različne pravne scenarije. Razumevanje razlik med tema dvema dokumentoma je bistveno za vse, ki želijo skleniti pravno zavezujočo pogodbo.

V predpogodbi, znani tudi kot predhodni sporazum, so določeni pogoji prihodnje pogodbe, preden je ta uradno podpisana. Na splošno opisuje vse vidike pogodbe, vključno s pričakovanji, odgovornostmi, obveznostmi, pravicami itd., tako da se obe stranki zavedata svojih dolžnosti, ko podpišeta uradno pogodbo. Za razliko od pisem o nameri so predpogodbe pravno zavezujoči dokumenti, saj vsebujejo vse elemente, potrebne za oblikovanje veljavne pogodbe, kot so ponudba, sprejem, plačilo in namen ustvariti pravno razmerje.

Tako pisma o nameri kot predpogodbe imajo pomembno vlogo v pravnih pogodbah, vendar je treba razumeti njihove razlike, saj je en dokument pravno zavezujoč, medtem ko drugi služi le kot dokaz o medsebojnem razumevanju med dvema strankama pred sklenitvijo formalnega pogodbenega razmerja. S tem znanjem lahko zagotovite, da so vaše pogodbe ustrezno strukturirane in v skladu z veljavnimi zakoni.