Razdelitev premoženja po smrti brez oporoke

Da pride do dedovanja, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Priti mora do smrti zapustnika in obstajati mora dedič, ki ima dedni naslov. Dediči lahko po zapustniku v Sloveniji dedujejo na podlagi dveh dednih naslovov, to sta zakon in oporoka. V primeru, ko zapustnik ni napisal oporoke, dediči dedujejo na podlagi zakona, zapuščina pa na dediče preide v trenutku zapustnikove smrti. 

Za to, da dedič lahko deduje, je pomembno, da je dedno sposoben. Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (125. člen ZD).

Obstajati mora tudi predmet dedovanja oziroma zapuščina, to je celota vseh premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih je zapustnik imel ob smrti.

ZD določa kdo so zakoniti dediči in v kakšnih deležih dedujejo. Slovenski pravni sistem pozna tri dedne rede. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Za dedovanje so pomembne tudi linije. Med sorodniki, ki predstavljajo določeno linijo, velja vstopna pravica. V primeru, ko predstavnik določene linije ne deduje oziroma odpade kot dedič v primeru smrti ali dedne nevrednosti, potem na njegovo mesto vstopijo njegovi potomci.

V prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi potomci, posvojenci in zakonec ali moški in ženska, s katerim je zapustnik dalj časa živel v trajajoči življenjski skupnosti. Ti dedujejo po enakih delih. Namesto njih lahko na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi potomci. Če zapustnik ni imel potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi dedni red. 

V drugem dednem redu dedujejo zapustnikovi starši, posvojitelj in zakonec ali moški in ženska, s katerim je zapustnik dalj časa živel v trajajoči življenjski skupnosti. Zapustnikovi starši skupaj dedujejo eno polovico zapuščine, zapustnikov zakonec deduje drugo polovico zapuščine. Tudi tukaj lahko v nekaterih primerih namesto njih dedujejo njihovi potomci na podlagi vstopne pravice. Če zapustnik ni zapustil zakonca, potem dedujejo zapustnikovi starši vso zapuščino po enakih delih. Če pa sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista imela drugih potomcev, potem deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

V tretjem dednem redu se deduje, če zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev in njihovih potomcev in tudi ne zakonca. Dedujejo stari starši zapustnika. Eno polovico zapuščine dedujeta stara starša po očetovi strani in eno polovico stara starša po materini strani. V nekaterih primerih namesto njih na podlagi vstopne pravice dedujejo njihovi potomci. Če sta oba stara starša ene strani umrla pred zapustnikom in nista imela drugih potomcev, njun del dedujejo stari starši druge strani. 

Dedovanje se zaključi z izdajo sklepa o dedovanju, kjer je navedeno kdo deduje, kaj deduje in kakšen je njegov dedni delež.